Kegljišče in Bar Hidro Medvode

  • Vas vabita na rekreacijsko
    kegljanje na 2-stezno kegljišče.


    Priporočamo športno obutev.


  • Rezervacija termina:

    01/47-49-228


  • Delovni čas:

    Delavnik 13:00 - 22:00 (tudi prazniki)
    Sobota 16:00 - 21:00. Nedelja zaprto!

60. leta

Delavci Elektrarne Medvode na ustanovnem občnem zboru dne 18.12.1962 ustanovijo Kegljaški klub Hidro, z željo po organiziranem rekreacijskem kegljanju zaposlenih na novozgrajenem dvosteznem kegljišču ob medvoški elektrarni. Na ustanovnem občnem zboru so prisotni: Ivan Jordan, Vili Košir, Ivo Kopač, Ernest Šmuc, Bogo Vozel, Drago Kopač, Franc Skvarča, Lojzka Skvarča, Jože Kotnik, Franc Duhovnik, Tine Šamprl, Tone Štajer, Milan Polak, Maks Pleterski, Albert Bačnik, Janez Rozman, Dušan Lapajnar, Andrej Lapajnar, Jožica Lapajnar in Slavko Švara. Za prvega predsednika imenujejo Ivana Jordana. Za medvoški šport je kegljišče dobra pridobitev, saj kegljanje že v parih letih postane druga najmočnejša športna dejavnost – takoj za telovadnim društvom Partizan. Steze na kegljišču so iz litega asfalta, keglje pa je potrebno postavljati še ročno. Na pomoč priskočijo sosedje, ki vsako popoldne do trde teme postavljajo keglje in s tem omogočajo kegljačem športno aktivnost. Člani kluba vse aktivnosti na kegljišču (dežurna služba, popravila) izvajajo prostovoljno in s tem prihranijo določena finančna sredstva. V tem času se keglja bolj družabno kot tekmovalno, saj se igrajo sledeče igre: borbene igre na 3 lučaje čiščenje, »libek« in »truga«. Zato se množičnost na kegljišču povečuje in kmalu je ustanovljen še en klub in sicer Kegljaško društvo Medvode, h kateremu pa lahko pristopijo ostali kegljači, ki niso bili zaposleni v Elektrarni Medvode. Razvoj kegljanja napreduje iz leta v leto in pojavijo se že prvi avtomati za postavljanje kegljev. Funkcionarji kluba konec 60-tih let naročijo pri podjetju Šport oprema dva avtomata za postavljanje kegljev. V oktobru 1969 je izvedena montaža avtomatike in od tedaj naprej postane kegljanje še bolj popularno, saj keglje postavlja stroj in to bolj hitro, kot so to delale pridne roke postavljačev. Na avtomatiki je možno nastavljati kegljanje v polno, na čiščenje in tudi programirati število lučajev 1–10. Najbolj razveseljiva pa je bila montaža »totalizatorjev« – prikazovalnikov števila metov, števila podrtih kegljev in skupnega števila kegljev. Za vzdrževanje avtomatike je zadolžen Mirko Gorše. Kegljaški klub Hidro se sredi 60-tih let na tekmovanjih kot ena od sekcij priključi Kegljaškemu društvu Medvode in pod tem imenom skupaj nastopata na regijskih in republiških tekmovanjih. Predsednik kluba postane Franc Skvarča.
70. leta

Na dvosteznem kegljišču poteka vsakoletno sindikalno ligaško tekmovanje med sekcijami, ki koristijo medvoško kegljišče, na 100 lučajev, katero pa velja tudi kot prvenstvo posameznikov. Ob državnih praznikih pa se prirejajo tekmovanja v borbenih igrah med sekcijami. Vsakoletno se izvede tudi tekmovanje za Prehodni pokal Godbe na pihala Medvod. Kegljaška tekmovanja republiškega in višjega ranga se izvajajo samo na štiri ali več steznih kegljiščih, zato so medvoški kegljači primorani na stalna gostovanja in sicer so najprej kot domačini igrali v Kranju in kasneje tudi v Kamniku. Ker je med zgradbo kegljišča in akumulacijskim jezerom še dovolj prostora, se v začetku sedemdesetih let porodi ideja o prizidku štiristeznega kegljišča. Investitor Kegljaški klub Hidro pridobi vse potrebne dokumente in leta 1973 lokalno gradbeno podjetje Gradles prične z gradbenimi deli. Instalacijska dela na objektu (elektrika, voda, ogrevanje) izvedejo člani kluba s prostovoljnim delom. Zaradi pomanjkanja finančnih sredstev gradnja traja kar nekaj let. Duhovni vodja izgradnje novega kegljišča je Tone Štajer – Tonko, ki opravlja tudi tajniške in računovodske posle v klubu. Leta 1977 je kegljišče zgrajeno, opremljeno je z novo avtomatiko za postavljanje kegljev tipa Schmid iz Švice, večjim prostorom za gledalce, velikimi garderobami s prhami za tekmovalce in novimi sanitarijami. Steze so prevlečene z epoxi plastiko in omogočajo tudi tekmovanja državnega ranga. Za vzdrževanje avtomatike kegljišča skrbi Ivo Kopač. V tem obdobju je predsednik kluba Milan Polak. Klub se po tekmovalni plati spet osamosvoji in na tekmovanjih nastopa pod imenom Kegljaški klub Hidro. Članstvu v klubu se pridružijo še drugi kegljači in s tem se poveča kvalitete ekipe. Klub nastopa na tekmah kegljaške podzveze Ljubljana in na republiških tekmovanjih v disciplini 200 lučajev. Tehnični vodja ekipa je Marjan Kernič. Zaradi povečanja števila članov se ustanovi še 2. ekipa, ki nastopa na regijskih tekmovanjih na 100 lučajev. V počastitev preminulih soustanoviteljev kluba se kar nekaj zaporednih let organizira spominsko tekmovanje Memorial Jordan-Šmuc. Na memorialu nastopijo člani sekcij in klubov, kateri trenirajo na medvoškem kegljišču. V klubu so aktivni sledeči člani: Vili Košir st.,Vili Košir ml., Ivo Kopač, Franc Križaj, Franc Brdnik, Anton Dolinar, Milan Pavlin, Marjan Friškovec, Edo Sedej, Franc Mravlje, Franc Žerovnik, Tone Štajer, Andrej Štajer, Tine Šamprl, Marjan Kernič in Tomaž Kernič. Predsedniško mesto v klubu prevzame Albert Bačnik. Leta 1979 se v Medvodah na zaključnih kegljaških pripravah zbere jugoslovanska mladinska reprezentanca, ki se odpravlja na Evropsko prvenstvo mladincev v kegljanju v Augsburg v Nemčiji. Član reprezentance je tudi domačin Vili Košir ml. Zaradi nadaljnjega napredka v kegljanju klub odstopi svojega najperspektivnejšega člana Vilija Koširja ml. najprej ekipi Slovenija ceste in nato ekipi Gradis iz Ljubljane.
80. leta

V klub pristopi kar nekaj mlajših kegljačev, ki nastopajo na mladinskih tekmovanjih in za 2. ekipo, z leti pa se postopoma uvrščajo v 1. ekipo. Mladinska ekipa v sestavi Bojan Jerše, Marko Weber, Brane Kršinar in Marjan Friškovec leta 1982 zmaga na mladinskem republiškem prvenstvu. Isto leto pa Bojan Jerše in Marko Weber zasedeta odlično drugo mesto na državnem prvenstvu mladincev v parih. Marko Weber leta 1984 postane mladinski republiški prvak, naslednje leto pa to ponovi Brane Turinek. Na medvoškem kegljišču je leta 1984 izvedeno jugoslovansko prvenstvo v moških parih. Na tekmovanju nastopijo vsi najboljši jugoslovanski in slovenski kegljači vključno z legendo Mirom Steržajem. Leta 1984 steze doživijo prvo preplastitev. Zaradi poškodb plastike je bila potrebna sanacija stez z novo epoxi prevleko. Medvode so istega leta, z ostalimi ljubljanskimi kegljišči, gostile na 1. kegljaškem prvenstvu zdomce iz Evrope. Predsednik kluba postane Vili Košir st., ki pa zaradi bolezni kmalu preda funkcijo Francu Mravljetu. Ekipa se uvrsti v ligaško tekmovanje republiškega ranga v katerem uspešno nastopa. Vodenje ekipe prevzame najprej Polde Jesih, po njegovem odhodu v ljubljanski klub pa nato konec leta 1983 Tomaž Kernič, ki skrbi tudi za nemoteno delovanje avtomatike kegljišča, trenersko nalogo za nekaj sezon prevzame Vinko Istenič. Za prvo ekipo v različnih obdobjih nastopajo: Marko Weber, Bojan Jerše, Franc Jerše, Tone Vengust, Franc Križaj, Franc Kos, Franc Brdnik, Polde Jesih, Brane Kršinar, Brane Turinek, Stane Nemanič, Slavko Zorman, Marjan Kernič in Tomaž Kernič. V spomin na prezgodaj preminulega predsednika kluba Vilija Koširja st. se tri leta izvaja memorialno tekmovanje v kegljanju. Ekipa KK Hidro nastopa najprej v medregijski ligi, nato pa se leta 1985 uvrsti v 2. republiško ligo, kjer koncu osemdesetih let doseže sam vrh lestvice in naslov prvaka 2. lige - zahod. Tone Vengust se leta 1988 kot prvi član KK Hidro, po odličnem nastopu na republiškem prvenstvu članov, uvrsti na državno prvenstvo, ki je v Novem Sadu. Dvostezno staro kegljišče ima vedno bolj namen rekreativnega kegljanja, katero je v stalnem porastu, zato se tudi te steze obnovijo – preko črne asfaltne površine stez, ki že dalj časa ni več »v modi«, se prelije sloj nove zelene epoxi plastike, obnovi pa se tudi zaletišče.
90. leta

Leta 1990 Tomaž Kernič ponovi uspeh sotekmovalca Vengusta izpred dveh let in se po uspešnem nastopu na posamičnem članskem republiškem prvenstvu uvrsti na državno prvenstvo, ki je v Celju. Naslednje leto klub uspešno izpelje, skupaj s kegljiščem Gradis Ljubljana, zadnje jugoslovansko prvenstvo za posameznike. Na tekmovanju ponovno nastopita domačina, že udeleženca na državnih prvenstvih, Tone Vengust in Tomaž Kernič, ki se na prvenstvo uvrstita po dobrih nastopih na članskem republiškem prvenstvu. V tem času se obnovi avtomatika kegljišča – dotrajane relejne krmilne omarice avtomatike za postavljanje kegljev nadomestijo nove elektronske omarice, stare »totalizatorje« pa zamenjajo novi, moderni, ki prikazujejo tudi hitrost krogle. Po razpadu skupne države vse najboljše slovenske ekipe nastopajo le v slovenskih ligah, zato se sistem ligaškega tekmovanja temu prilagodi. Ekipa uspešno nadaljuje tekmovanje v republiških ligah, najprej v medregijski - zahod in nato v 2. republiški. Vrhunec pa doseže leta 1995, ko se kot prvak 2. lige uvrsti v 1. slovensko ligo. To je za klub res velik uspeh, ki pa traja štiri sezone. Po izpadu iz elitne slovenske lige se ekipa KK Hidro v novonastali 1.B slovenski ligi redno uvršča prav pod sam vrh lestvice. Igralci 2. ekipe pa uspešno nastopajo v 1. ljubljanski ligi. Člani ekipe so: Tone Vengust, Franc Kos, Franc Križaj, Andrej Peternel, Tone Giacomeli, Bojan Jerše, Jože Pogačnik, Franc Brdnik, Marjan Friškovec, Edo Sedej, Tomaž Balaško, Miro Čižman, Marjan Petelinkar, Matjaž Šušteršič, Viktor Inglič, Miro Kocjan, Marjan Kernič in Tomaž Kernič. Na kegljišču se izvede zamenjava dotrajane salonitne kritine z novo pločevinasto kritino. Na kegljiščih se prične s sistemskim mazanjem stez s parafinskim loščilom in križa pod keglji s silikonsko tekočino, kar pripomore k višjim rezultatom.
Po letu 2000

V letu 2001 se, zaradi ohranitve 1. - A kategorije, izvede prelitje stez z novo plastjo epoxi plastike in pa zamenjava zgornjega sloja zaletišča štiristeznega kegljišča, pozno pomladi 2002 pa še prenova ostalih prostorov kegljišča: bife, prostor za gledalce, sanitarije, glavni vhod. Prenovljeni objekt je garancija za redno organiziranje državnih prvenstev v kegljanju v različnih starostnih kategorijah in disciplinah. V letu 2002 postane predsednik kluba Drago Polak. Oktobra tega leta klub organizira proslavo ob 40-letnici kluba s pestrim kegljaškim programom. Povabljeni ustanovni in zaslužni člani kluba prejmejo spominske plakete. Ob tej priliki predsednik kluba Drago Polak in župan občine Medvode Stane Žagar uradno odpreta prenovljene prostore kegljišča. Ekipi, ki še vedno uspešno nastopa v 1. B slovenski ligi se najprej pridružijo Dušan Turk, Rafko Tehovnik, Jože Košmrlj, Dušan Eržen in ponovno Franc Jerše, Brane Kršinar in Slavko Zorman. 2. ekipa kluba še vedno uspešno nastopa v 1. ljubljanski ligi. Leta 2002 smo priča revolucionarni spremembi pravil v kegljanju. Moški namesto na 200 lučajev igrajo le na 120 lučajev, enako pa igrajo tudi ženske. Leta 2005 pa se uvede še druga sprememba pravil in sicer oblika kegljev. Novi keglji, ki so po obliki podobni kegljem pri bowlingu (večji obseg in manjše ležišče keglja), omogočajo višje rezultate. Poleti leta 2003 umre član 1. ekipe Jože Košmrlj, ki ni samo dober kegljač, ampak tudi organizator raznih obnovitvenih del na kegljišču, katere izvajajo kegljači sami. V njegov spomin se organizira vsakoletno tekmovanje v kegljanju - Košmrljev memorial, katerega se udeležuje vsako leto več tekmovalcev. Leta 2009 na omenjenem tekmovanju nastopi kar 245 tekmovalcev in tekmovalk iz cele Slovenije. Leta 2006 Jože Pogačnik zasede odlično 3. mesto na državnem prvenstvu v disciplini sprint. Ker nekateri člani kluba prenehajo s kegljanjem, drugi pa odidejo v druge klube, v klub pristopita Marjan Fuis in Brane Zorjan, ter kasneje še Uroš Papež, Marko Škof, Srečko Virant in Edo Oberstar. V letu 2008 se izvede nova prenova stez. Preko lite plastike se na slepi leseni pod položijo in pritrdijo montažne segmentne plošče z izredno odporno zgornjo površino, po kateri se keglja, izdela pa se tudi mehka izvedba zaletišča z novim zaključnim linolejem, ki omogoča manjšo obremenitev nog pri kegljanju. S tem si kegljišče obdrži 1.- A kategorijo in možnost izvedbe vseh tekmovanj državnega ranga. Na otvoritveni slovesnosti prve krogle po novih stezah vržejo Drago Polak, predsednik KK Hidro, Stanislav Žagar, župan Občine Medvode, Franci Kos in Tomaž Kernič, člana KK Hidro. Pomladi 2009 na državnem prvenstvu za članice Celjanka Barbara FIDEL postavi nov rekord kegljišča za ženske in sicer s 627 podrtimi keglji. Leto kasneje pa enakem tekmovanju članov Cerkničan Mitja GORNIK podre kar 683 kegljev in postavi skoraj nedosegljiv rekord kegljišča. Zamenjava materiala stez pa kljub lepšemu videzu kegljišča zahteva svoj davek, saj ekipa kljub novim okrepitvam leta 2010 izpade iz 1. B slov. lige v 2. slov. ligo. Leta 2010 se izvede še obnova avtomatike dvosteznega, rekreacijskega kegljišča. Stare, prvotno montirane, relejne krmilne omarice avtomatike za postavljanje kegljev zamenjajo nove elektronske omarice, enake tistim na štiristeznem kegljišču. V 2. slovenski ligi - zahod ekipa igra suvereno in v 1. delu lige jeseni 2010 naniza 9 zaporednih zmag. Pomladi 2011 pa klub štirim porazom in tesni zmagi na zadnji tekmi postane prvak 2. lige - zahod in se ponovno uvrsti v 1. B slovensko ligo. Igralci 2. ekipe, ki nastopajo v 1. ljubljanski ligi pa že drugo leto zapored zasedejo sam vrh lige. To leto sodelujejo na kvalifikacijah za 3. republiško ligo, v katero pa ne uspejo uvrstiti. Srečko Virant ponovi dosežek Pogačnika izpred let in osvoji 3. mesto na državnem prvenstvu v disciplini sprint. V aprilu 2011 je kegljišče Hidro ponovno organizator velikega tekmovanja in sicer polfinala in finala državnega prvenstva za člane in članice - posamezno. Na tekmovanju nastopijo 4 najboljši tekmovalci in tekmovalke iz predhodnega tekmovanja, katerega pa se udeležita tudi domačina Edo Oberstar in Brane Kršinar. Poleti 2011 se pristopi še k prenovi stez dvosteznega kegljišča na enak način kot se je pred leti prenovilo 4 – stezno kegljišče. Steze so sedaj iz trdih segmentnih plošč, ki so položene na leseni slepi pod. Ob stezah sta nameščena vzdolžna žleba, v katera se ujame krogla, katera bi zadela »planko«. Istočasno se izvede tudi mehko zaletišče, ki omogoča udobnejše kegljanje. V kleti objekta pa se zaradi dotrajanosti obnovita tudi obe garderobi in kopalnici. 1. ekipa ob povratku v 1. B slovensko ligo, ob boljšem jesenskem delu in malo slabšem spomladanskem delu, zasede mesto na sredini lestvice, 2. ekipa pa se v enotni, razširjeni ljubljanski ligi uvrsti v vrh lestvice. Konec leta 2011 se v svoj matični klub - Železnike vrne Marjan Fuis. V juniju 2012 klub organizira prireditev ob 50-letnici kluba. Na proslavi pred kegljiščem se zberejo aktivni in bivši člani kluba in funkcionarji, pa tudi trije ustanovni člani kluba. Predsednik kluba Drago Polak podeli priznanj zaslužnim članom in organizacijam, predsednik Kegljaške zveze Slovenije Milan Kurelič pa podeli klubu priznanje z Zlatim kegljem. Priznanja zveze prejmeta še Franci Kos in Tomaž Kernič. V sklopu proslave se odigrata še prijateljski tekmi Coma Medvode - Simon Jenko in Hidro - Proteus. V sejni sobi kegljišča je na ogled razstava starih fotografij članov kluba in razvoja kegljišča. Jeseni tega leta se kot okrepitev 1. ekipe, ob odhodu Braneta Zorjana, na tekmah v 1.B ligi klubu pridruži Rado Rebolj, poleti 2014 pa še Brane Jurkovič. V sezoni 2015/16 1. ekipa zasede 3. mesto v 1. B ligi, za razliko od nekaj prejšnjih sezon, ko je zasedala mesta v drugi polovici lestvice. Ob koncu sezone se ekipi pridružita Blaž Oberstar in povratnik Slavko Zorman, konec leta, ko klub zapusti Franci Jerše, pa ponovno Brane Zorjan. 2. ekipa ponovi dobre uvrstitve iz minulih sezon v enotni ljubljanski ligi in tokrat zasede 2. mesto.