Delavci Elektrarne Medvode na
ustanovnem občnem zboru dne
18.12.1962 ustanovijo Kegljaški klub
Hidro, z željo po organiziranem
rekreacijskem kegljanju zaposlenih na
novozgrajenem dvosteznem kegljišču
ob medvoški elektrarni. Na ustanovnem
občnem zboru so prisotni: Ivan Jordan,
Vili Košir, Ivo Kopač, Ernest Šmuc,
Bogo Vozel, Drago Kopač, Franc
Skvarča, Lojzka Skvarča, Jože Kotnik,
Franc Duhovnik, Tine Šamprl, Tone
Štajer, Milan Polak, Maks Pleterski,
Albert Bačnik, Janez Rozman, Dušan
Lapajnar, Andrej Lapajnar, Jožica
Lapajnar in Slavko Švara.
Za prvega predsednika imenujejo Ivana
Jordana.
Za medvoški šport je kegljišče dobra pridobitev, saj kegljanje že v parih
letih postane druga najmočnejša športna dejavnost – takoj za telovadnim
društvom Partizan.
Steze na kegljišču so iz litega asfalta, keglje pa je potrebno postavljati še
ročno. Na pomoč priskočijo sosedje, ki vsako popoldne do trde teme
postavljajo keglje in s tem omogočajo kegljačem športno aktivnost. Člani
kluba vse aktivnosti na kegljišču (dežurna služba, popravila) izvajajo
prostovoljno in s tem prihranijo določena finančna sredstva.
V tem času se keglja bolj družabno kot tekmovalno, saj se igrajo sledeče
igre: borbene igre na 3 lučaje čiščenje, »libek« in »truga«. Zato se
množičnost na kegljišču povečuje in kmalu je ustanovljen še en klub in
sicer Kegljaško društvo Medvode, h kateremu pa lahko pristopijo ostali
kegljači, ki niso bili zaposleni v Elektrarni Medvode. Razvoj kegljanja
napreduje iz leta v leto in pojavijo se že prvi avtomati za postavljanje
kegljev. Funkcionarji kluba konec 60-tih let naročijo pri podjetju Šport
oprema dva avtomata za postavljanje kegljev. V oktobru 1969 je izvedena
montaža avtomatike in od tedaj
naprej postane kegljanje še bolj
popularno, saj keglje postavlja
stroj in to bolj hitro, kot so to
delale pridne roke postavljačev.
Na avtomatiki je možno
nastavljati kegljanje v polno, na
čiščenje in tudi programirati
število lučajev 1–10. Najbolj
razveseljiva pa je bila montaža
»totalizatorjev« – prikazovalnikov
števila metov, števila podrtih kegljev
in skupnega števila kegljev.
Za vzdrževanje avtomatike je zadolžen Mirko Gorše.
Kegljaški klub Hidro se sredi 60-tih let na tekmovanjih kot ena od sekcij
priključi Kegljaškemu društvu Medvode in pod tem imenom skupaj nastopata na
regijskih in republiških tekmovanjih.
Predsednik kluba postane Franc Skvarča.
Na dvosteznem kegljišču poteka
vsakoletno sindikalno ligaško
tekmovanje med sekcijami, ki koristijo
medvoško kegljišče, na 100 lučajev,
katero pa velja tudi kot prvenstvo
posameznikov.
Ob državnih praznikih pa se prirejajo
tekmovanja v borbenih igrah med
sekcijami. Vsakoletno se izvede tudi
tekmovanje za Prehodni pokal Godbe
na pihala Medvod.
Kegljaška tekmovanja republiškega in
višjega ranga se izvajajo samo na štiri
ali več steznih kegljiščih, zato so
medvoški kegljači primorani na stalna gostovanja in sicer so najprej kot
domačini igrali v Kranju in kasneje tudi v Kamniku.
Ker je med zgradbo kegljišča in akumulacijskim jezerom še dovolj
prostora, se v začetku sedemdesetih let porodi ideja o prizidku
štiristeznega kegljišča. Investitor Kegljaški klub Hidro pridobi vse potrebne
dokumente in leta 1973 lokalno gradbeno podjetje Gradles prične z
gradbenimi deli. Instalacijska dela na objektu (elektrika, voda, ogrevanje)
izvedejo člani kluba s prostovoljnim delom. Zaradi pomanjkanja finančnih
sredstev gradnja traja kar nekaj let.
Duhovni vodja izgradnje novega
kegljišča je Tone Štajer – Tonko, ki
opravlja tudi tajniške in računovodske
posle v klubu. Leta 1977 je kegljišče
zgrajeno, opremljeno je z novo
avtomatiko za postavljanje kegljev tipa
Schmid iz Švice, večjim prostorom za
gledalce, velikimi garderobami s prhami
za tekmovalce in novimi sanitarijami.
Steze so prevlečene z epoxi plastiko in
omogočajo tudi tekmovanja državnega
ranga. Za vzdrževanje avtomatike
kegljišča skrbi Ivo Kopač.
V tem obdobju je predsednik kluba
Milan Polak.
Klub se po tekmovalni plati spet osamosvoji in na tekmovanjih nastopa pod
imenom Kegljaški klub Hidro. Članstvu v klubu se pridružijo še drugi
kegljači in s tem se poveča kvalitete ekipe. Klub nastopa na tekmah
kegljaške podzveze Ljubljana in na republiških tekmovanjih v disciplini 200
lučajev. Tehnični vodja ekipa je Marjan Kernič. Zaradi povečanja števila
članov se ustanovi še 2. ekipa, ki
nastopa na regijskih tekmovanjih
na 100 lučajev.
V počastitev preminulih
soustanoviteljev kluba se kar
nekaj zaporednih let organizira
spominsko tekmovanje Memorial
Jordan-Šmuc. Na memorialu
nastopijo člani sekcij in klubov,
kateri trenirajo na medvoškem
kegljišču.
V klubu so aktivni sledeči člani: Vili Košir st.,Vili Košir ml., Ivo Kopač, Franc
Križaj, Franc Brdnik, Anton Dolinar, Milan Pavlin, Marjan Friškovec, Edo
Sedej, Franc Mravlje, Franc Žerovnik, Tone Štajer, Andrej Štajer, Tine
Šamprl, Marjan Kernič in Tomaž Kernič.
Predsedniško mesto v klubu prevzame Albert Bačnik.
Leta 1979 se v Medvodah na zaključnih kegljaških pripravah zbere
jugoslovanska mladinska reprezentanca, ki se odpravlja na Evropsko
prvenstvo mladincev v kegljanju v Augsburg v Nemčiji. Član reprezentance
je tudi domačin Vili Košir ml.
Zaradi nadaljnjega napredka v kegljanju klub odstopi svojega
najperspektivnejšega člana Vilija Koširja ml. najprej ekipi Slovenija ceste in
nato ekipi Gradis iz Ljubljane.
V klub pristopi kar nekaj mlajših kegljačev, ki nastopajo na mladinskih
tekmovanjih in za 2. ekipo, z leti pa se postopoma uvrščajo v 1. ekipo.
Mladinska ekipa v sestavi Bojan Jerše, Marko Weber, Brane Kršinar in
Marjan Friškovec leta 1982 zmaga na mladinskem republiškem prvenstvu.
Isto leto pa Bojan Jerše in Marko Weber zasedeta odlično drugo mesto na
državnem prvenstvu mladincev v parih. Marko Weber leta 1984 postane
mladinski republiški prvak, naslednje leto pa to ponovi Brane Turinek.
Na medvoškem kegljišču je leta 1984 izvedeno jugoslovansko prvenstvo v
moških parih. Na tekmovanju nastopijo vsi najboljši jugoslovanski in
slovenski kegljači vključno z legendo Mirom Steržajem.
Leta 1984 steze doživijo prvo
preplastitev. Zaradi poškodb
plastike je bila potrebna
sanacija stez z novo epoxi
prevleko.
Medvode so istega leta, z
ostalimi ljubljanskimi kegljišči,
gostile na 1. kegljaškem
prvenstvu zdomce iz Evrope.
Predsednik kluba postane Vili Košir st., ki pa zaradi bolezni kmalu preda
funkcijo Francu Mravljetu.
Ekipa se uvrsti v ligaško tekmovanje republiškega ranga v katerem
uspešno nastopa.
Vodenje ekipe prevzame najprej Polde Jesih, po njegovem odhodu v
ljubljanski klub pa nato konec leta 1983 Tomaž Kernič, ki skrbi tudi za
nemoteno delovanje avtomatike kegljišča, trenersko nalogo za nekaj
sezon prevzame Vinko Istenič.
Za prvo ekipo v različnih obdobjih nastopajo: Marko Weber, Bojan Jerše,
Franc Jerše, Tone Vengust, Franc Križaj, Franc Kos, Franc Brdnik,
Polde Jesih, Brane Kršinar, Brane Turinek, Stane Nemanič, Slavko Zorman,
Marjan Kernič in Tomaž Kernič.
V spomin na prezgodaj
preminulega predsednika kluba
Vilija Koširja st. se tri leta izvaja
memorialno tekmovanje v
kegljanju.
Ekipa KK Hidro nastopa najprej
v medregijski ligi, nato pa se
leta 1985 uvrsti v 2. republiško
ligo, kjer koncu osemdesetih let
doseže sam vrh lestvice in
naslov prvaka 2. lige - zahod.
Tone Vengust se leta 1988 kot prvi član KK Hidro, po odličnem nastopu
na republiškem prvenstvu
članov, uvrsti na državno
prvenstvo, ki je v Novem Sadu.
Dvostezno staro kegljišče ima
vedno bolj namen rekreativnega
kegljanja, katero je v stalnem
porastu, zato se tudi te steze
obnovijo – preko črne asfaltne
površine stez, ki že dalj časa ni
več »v modi«, se prelije sloj
nove zelene epoxi plastike,
obnovi pa se tudi zaletišče.
Leta 1990 Tomaž Kernič ponovi uspeh sotekmovalca Vengusta izpred
dveh let in se po uspešnem nastopu na posamičnem članskem
republiškem prvenstvu uvrsti na državno prvenstvo, ki je v Celju.
Naslednje leto klub uspešno izpelje, skupaj s kegljiščem Gradis Ljubljana,
zadnje jugoslovansko prvenstvo za posameznike. Na tekmovanju
ponovno nastopita domačina, že udeleženca na državnih prvenstvih, Tone
Vengust in Tomaž Kernič, ki se na prvenstvo uvrstita po dobrih nastopih
na članskem republiškem prvenstvu.
V tem času se obnovi avtomatika kegljišča – dotrajane relejne krmilne
omarice avtomatike za postavljanje kegljev nadomestijo nove elektronske
omarice, stare »totalizatorje« pa zamenjajo novi, moderni, ki prikazujejo
tudi hitrost krogle.
Po razpadu skupne države vse najboljše slovenske ekipe nastopajo le v
slovenskih ligah, zato se sistem ligaškega tekmovanja temu prilagodi.
Ekipa uspešno nadaljuje tekmovanje v republiških ligah, najprej v
medregijski - zahod in nato v 2. republiški. Vrhunec pa doseže leta 1995,
ko se kot prvak 2. lige uvrsti v 1. slovensko ligo. To je za klub res velik
uspeh, ki pa traja štiri sezone. Po izpadu iz elitne slovenske lige se ekipa
KK Hidro v novonastali 1.B slovenski ligi redno uvršča prav pod sam vrh
lestvice. Igralci 2. ekipe pa uspešno nastopajo v 1. ljubljanski ligi.
Člani ekipe so: Tone Vengust, Franc Kos,
Franc Križaj, Andrej Peternel, Tone
Giacomeli, Bojan Jerše, Jože Pogačnik,
Franc Brdnik, Marjan Friškovec, Edo
Sedej, Tomaž Balaško, Miro Čižman,
Marjan Petelinkar, Matjaž Šušteršič, Viktor
Inglič, Miro Kocjan, Marjan Kernič in
Tomaž Kernič.
Na kegljišču se izvede zamenjava
dotrajane salonitne kritine z novo
pločevinasto kritino.
Na kegljiščih se prične s sistemskim
mazanjem stez s parafinskim loščilom in
križa pod keglji s silikonsko tekočino, kar
pripomore k višjim rezultatom.
V letu 2001 se, zaradi ohranitve
1. - A kategorije, izvede prelitje
stez z novo plastjo epoxi
plastike in pa zamenjava
zgornjega sloja zaletišča
štiristeznega kegljišča, pozno
pomladi 2002 pa še prenova
ostalih prostorov kegljišča: bife,
prostor za gledalce, sanitarije,
glavni vhod.
Prenovljeni objekt je garancija za
redno organiziranje državnih
prvenstev v kegljanju v različnih starostnih kategorijah in disciplinah.
V letu 2002 postane predsednik kluba Drago Polak.
Oktobra tega leta klub organizira
proslavo ob 40-letnici kluba s
pestrim kegljaškim programom.
Povabljeni ustanovni in zaslužni
člani kluba prejmejo spominske
plakete. Ob tej priliki predsednik
kluba Drago Polak in župan
občine Medvode Stane Žagar
uradno odpreta prenovljene
prostore kegljišča.
Ekipi, ki še vedno uspešno
nastopa v 1. B slovenski ligi se
najprej pridružijo Dušan Turk, Rafko Tehovnik, Jože Košmrlj, Dušan
Eržen in ponovno Franc Jerše, Brane Kršinar in Slavko Zorman.
2. ekipa kluba še vedno uspešno nastopa v 1. ljubljanski ligi.
Leta 2002 smo priča revolucionarni spremembi pravil v kegljanju. Moški
namesto na 200 lučajev igrajo le na 120 lučajev, enako pa igrajo tudi
ženske.
Leta 2005 pa se uvede še druga sprememba pravil in sicer oblika kegljev.
Novi keglji, ki so po obliki podobni kegljem pri bowlingu (večji obseg in
manjše ležišče keglja), omogočajo višje rezultate.
Poleti leta 2003 umre član 1. ekipe Jože Košmrlj, ki ni samo dober
kegljač, ampak tudi organizator raznih obnovitvenih del na kegljišču, katere
izvajajo kegljači sami. V njegov spomin se organizira vsakoletno
tekmovanje v kegljanju -
Košmrljev memorial, katerega
se udeležuje vsako leto več
tekmovalcev. Leta 2009 na
omenjenem tekmovanju nastopi
kar 245 tekmovalcev in
tekmovalk iz cele Slovenije.
Leta 2006 Jože Pogačnik
zasede odlično 3. mesto na
državnem prvenstvu v disciplini
sprint.
Ker nekateri člani kluba
prenehajo s kegljanjem, drugi pa
odidejo v druge klube, v klub
pristopita Marjan Fuis in Brane
Zorjan, ter kasneje še Uroš
Papež, Marko Škof, Srečko
Virant in Edo Oberstar.
V letu 2008 se izvede nova
prenova stez. Preko lite plastike
se na slepi leseni pod položijo in
pritrdijo montažne segmentne
plošče z izredno odporno
zgornjo površino, po kateri se
keglja, izdela pa se tudi mehka
izvedba zaletišča z novim
zaključnim linolejem, ki
omogoča manjšo obremenitev
nog pri kegljanju. S tem si
kegljišče obdrži 1.- A kategorijo
in možnost izvedbe vseh
tekmovanj državnega ranga.
Na otvoritveni slovesnosti prve
krogle po novih stezah vržejo
Drago Polak, predsednik KK Hidro, Stanislav Žagar, župan Občine
Medvode, Franci Kos in Tomaž Kernič, člana KK Hidro.
Pomladi 2009 na državnem prvenstvu za članice Celjanka Barbara FIDEL
postavi nov rekord kegljišča za ženske in sicer s 627 podrtimi keglji.
Leto kasneje pa enakem tekmovanju članov Cerkničan Mitja GORNIK
podre kar 683 kegljev in postavi skoraj nedosegljiv rekord kegljišča.
Zamenjava materiala stez pa
kljub lepšemu videzu kegljišča
zahteva svoj davek, saj ekipa
kljub novim okrepitvam leta
2010 izpade iz 1. B slov. lige v
2. slov. ligo.
Leta 2010 se izvede še obnova
avtomatike dvosteznega,
rekreacijskega kegljišča. Stare,
prvotno montirane, relejne
krmilne omarice avtomatike za
postavljanje kegljev zamenjajo
nove elektronske omarice, enake tistim na štiristeznem kegljišču.
V 2. slovenski ligi - zahod ekipa
igra suvereno in v 1. delu lige
jeseni 2010 naniza 9 zaporednih
zmag. Pomladi 2011 pa klub
štirim porazom in tesni zmagi na
zadnji tekmi postane prvak 2.
lige - zahod in se ponovno uvrsti
v 1. B slovensko ligo.
Igralci 2. ekipe, ki nastopajo v 1.
ljubljanski ligi pa že drugo leto
zapored zasedejo sam vrh lige.
To leto sodelujejo na kvalifikacijah za 3. republiško ligo, v katero pa ne
uspejo uvrstiti.
Srečko Virant ponovi dosežek Pogačnika izpred let in osvoji 3. mesto na
državnem prvenstvu v disciplini sprint.
V aprilu 2011 je kegljišče Hidro ponovno organizator velikega tekmovanja
in sicer polfinala in finala državnega prvenstva za člane in članice -
posamezno. Na tekmovanju nastopijo 4 najboljši tekmovalci in tekmovalke
iz predhodnega tekmovanja, katerega pa se udeležita tudi domačina Edo
Oberstar in Brane Kršinar.
Poleti 2011 se pristopi še k
prenovi stez dvosteznega
kegljišča na enak način kot se je
pred leti prenovilo 4 – stezno
kegljišče. Steze so sedaj iz trdih
segmentnih plošč, ki so
položene na leseni slepi pod.
Ob stezah sta nameščena
vzdolžna žleba, v katera se
ujame krogla, katera bi zadela
»planko«. Istočasno se izvede
tudi mehko zaletišče, ki omogoča
udobnejše kegljanje.
V kleti objekta pa se zaradi dotrajanosti obnovita tudi obe garderobi in
kopalnici.
1. ekipa ob povratku v 1. B slovensko ligo, ob boljšem jesenskem delu in
malo slabšem spomladanskem delu, zasede mesto na sredini lestvice,
2. ekipa pa se v enotni, razširjeni ljubljanski ligi uvrsti v vrh lestvice. Konec leta 2011 se v svoj matični klub - Železnike vrne Marjan Fuis. V juniju 2012 klub organizira prireditev ob 50-letnici kluba.
Na proslavi pred kegljiščem se zberejo aktivni in bivši člani kluba in funkcionarji, pa tudi trije ustanovni člani kluba. Predsednik kluba Drago Polak podeli priznanj zaslužnim članom in organizacijam, predsednik Kegljaške zveze
Slovenije Milan Kurelič pa podeli klubu priznanje z Zlatim kegljem. Priznanja zveze prejmeta še Franci Kos in Tomaž Kernič. V sklopu proslave se odigrata še prijateljski tekmi Coma Medvode - Simon Jenko in Hidro - Proteus.
V sejni sobi kegljišča je na ogled razstava starih fotografij članov kluba in razvoja kegljišča.
Jeseni tega leta se kot okrepitev 1. ekipe, ob odhodu Braneta Zorjana, na tekmah v 1.B ligi klubu pridruži Rado Rebolj, poleti 2014 pa še Brane Jurkovič.
V sezoni 2015/16 1. ekipa zasede 3. mesto v 1. B ligi, za razliko od nekaj prejšnjih sezon, ko je zasedala mesta v drugi polovici lestvice. Ob koncu sezone se ekipi pridružita Blaž Oberstar in povratnik Slavko Zorman, konec leta,
ko klub zapusti Franci Jerše, pa ponovno Brane Zorjan. 2. ekipa ponovi dobre uvrstitve iz minulih sezon v enotni ljubljanski ligi in tokrat zasede 2. mesto. Naslednje tri sezone se 1. ekipa uvršča v sredino lestvice 1. B lige, 2.
ekipa pa v vrh ljubljanske lige - leta 2019 postane prvak OTS Ljubljana. Poleti 2018 Blaža Oberstarja zamenja Drago Brdnik, leto kasneje, ko klub zapustita še Edo Oberstar in Rado Rebolj, pa se ekipi priključijo Dejan Jandrlič,
Mirjan Mlinarič in Andrej Juvančič. Mlinarič klub zapusti že naslednje leto, Juvančič pa leta 2020. V začetku leta 2019 se klubu priključi kegljaško društvo Medvode in člani društva nastopajo kot 3. ekipa Hidra.
1. ekipa zadnji dve sezoni pristane v zadnji tretjini lestvice 1. B slov. lige. Ljubljanska liga pa se v letu 2020 predčasno prekine zaradi Corona
epidemije. Tudi slovenske lige so bile prekinjene, vendar so se pred poletjem zaključile.Leta 2020 se 1. B slovenska liga razdeli na zahod in vzhod. Odigra se 6 krogov in lige se prekinejo in razveljavijo zaradi ponovne razširitve epidemije.
Jeseni 2021 se ponovno prične s tekmami v slovenskih ligah in tudi ljubljanski ligi. V klub se včlanita Igor Drašler, ki takoj prične z nastopi za 1. ekipo in Matjaž Urh, ki pa nastopa za 2. in 3. ekipo v ljubljanski ligi. 1. ekipa zasede 7. mesto v 1.B zahod, ekipi Hidro 2 in 3 pa 1. in 2. mesto v ljubljanski ligi. Septembra 2022 klub organizira proslavo ob 60-letnici kluba. Slavnostna govornika sta Milan Kurelič, predsednik KZS in Drago Polak, predsednik kluba. V tem letu se klubu pridružita Damir Ristič in Stane Lavriša. Naslednjo sezono 1. ekipa odigra pod svojimi zmožnostmi in zasede 10., zadnje mesto v ligi, vendar po spletu okoliščin ne izpade v nižjo ligo. Ekipi, ki nastopata v ljubljanski ligi, pa osvojita 2. in 3. mesto. Leta 2023 se v klub vrne Rado Rebolj.